Veliki beli morski pes
Even a child knows how valuable the forest is. The fresh, breathtaking smell of trees. Echoing birds flying above that dense magnitude. A stable climate, a sustainable diverse life and a source of culture. Yet, forests and other ecosystems hang in the balance, threatened to become croplands, pasture, and plantations.
Splošne značilnosti
Z dolžino okrog 6 metrov in težo skoraj 2000 kilogramov je beli morski pes največja poznana plenilska riba na svetu. Je bledo- do temnosive, na spodnji strani pa bele barve. Odrasel beli morski volk je povprečno dolg od 4 do 4,8 m in tehta od 680 do 1100 kg, samice pa so navadno večje kot samci.
Življenjski prostor
Veliki morski psi živijo v skoraj vseh obalnih in odprtih vodah s temperaturo med 12 in 30 °C. Veliko jih je ob južni obali Avstralije, ob obali Južne Afrike, Kalifornije, otoka Guadeloupe in do neke mere tudi v Sredozemskem in Jadranskem morju.
Morski psi in človek
Čeprav beli morski psi občasno res napadejo človeka, običajno ni njihov plen. Večinoma morski psi napadejo človeka iz radovednosti. Tako lahko iz radovednosti zgrabijo tudi surfersko desko ali človeka. V nekaterih primerih naj bi šlo za zamenjavo silhuete kopalca ali surferja s tjulnom. Mnogi napadi se namreč zgodijo ob slabi vidljivosti ali v drugih razmerah, ko so čutila morskega psa oslabljena. Strokovnjaki so dokazali, da človeško meso morskim psom ni dobro ter da je za to manj napadov.
Prehrana
Veliki morski volk se prehranjuje predvsem z ribami, manjšimi morskimi psi, želvami, delfini, trupli kitov in plavutonožci, kot so tjulnji in morski levi. Pogosto pogoltnejo tudi stvari, ki jih ne morejo prebaviti, npr. izpadle zobe ali biče morskih bičev. Morski volki, ki so daljši od 3,41 m, uživajo več mesa sesalcev.
