Morski ježek
Even a child knows how valuable the forest is. The fresh, breathtaking smell of trees. Echoing birds flying above that dense magnitude. A stable climate, a sustainable diverse life and a source of culture. Yet, forests and other ecosystems hang in the balance, threatened to become croplands, pasture, and plantations.
Splošne značilnosti
Običajna velikost se giblje med 6 in 12 cm, največje vrste pa dosežejo 36 cm. Nekatere vrste imajo špičaste bodice, ki so lahko dolge od 1 do 30 cm in debele od 1 do 2 mm. Vloga bodic je zaščita pred plenilci, zato so nekatere bodice tudi strupene. Poleg tega lahko služijo premikanju po morskem dnu, zakopavanju v pesek oz. sediment ter kot sito za lovljenje delcev hrane. Telo morskih ježkov je okroglo in majhno s številnimi bodicami, običajno pa so črne, temno zelene, olivne, rjave, vijolične, modre ali rdeče barve. Gibljejo se počasi po morskem dnu.
Življenjski prostor
Naseljujejo vse svetovne oceane, od območji plimovanja do globine 5.000m. Večina vrst živi v zmerno toplih in tropskih morjih blizu obale, do globine nekaj deset metrov. Mnogi ježki se po morskem dnu premikajo s pomočjo bodic. Navpično (npr. po algah) se premikajo s pomočjo brazdnih nožic.
Morski ježki in človek
Nekatere bodice morskih ježkov so zelo strupene, zato če stopimo nanj se lahko poškodujemo ali pa zastrupimo. Ljudje morske ježke tudi jedo. Velikokrat se zgodi, da stopimo na morskega ježka katerega bodice ostanejo v koži.
Prehrana
Večina morskih ježkov se prehranjuje s strganjem alg in majhnih pritrjenih živali s površine kamnov in morskega dna. Nekateri se prehranjujejo z morsko travo ali algami, kot je kelp, zaradi zaščite pred plenilci pa so aktivni predvsem ponoči.
